Sedanji vhod v jamo je udor iz novejšega geološkega obdobja, saj za zdaj v vhodnem rovu še ni opaziti bistvenih sprememb. Zaradi nihanja temperature in zmanjševanja vlage v zraku se barva sige na površju kapnikov v daljšem obdobju spremeni v sivo ali temnosivo. Siga v vhodnem rovu še ni debela (nekaj centimetrov), vendar je v tem delu že precej sivkaste in mrke barve (Gams 1984).

Vhod v jamo se odpira v manjši udorni vrtači (rob vrtače dimenzij 20x10 m je na nadmorski višini 418 m), podorni gruščnati vhodni rov pa se proti severovzhodni strani odpira v Plesno dvorano. Ta prostor je širok do 25 m in visok več kot 10 m. Na dnu ima podorni grušč. Na zahodni strani je umetno narejen prireditveni prostor, zato ga imenujejo Plesna dvorana, čeprav je bila stara Plesna dvorana sto metrov niže v rovu. Veliko dvorano krasi tudi mogočen temnosiv kapniški steber, ki so ga stari obiskovalci imenovali Maver.

Rov je enoten, vendar razgiban ter širok in visok do 30 m. Poševni vhodni rov se spušča in zožuje ter se po 100 m izravna. Po stropu, stenah in na tleh sevrstijo gosti stalaktiti, stebri, stalagmiti in zavese, zato so ta del jame, ki je prevzel že prve obiskovalce, poimenovali Aleja (Drevored) kapnikov.

Na koncu tega dela se pričneta dno in strop močno spuščati, jamski prostor pa izgubi značaj rova. Tu je naravni, 15 m globok prepad v spodnjo dvorano, kamor so se v 18. stoletju spustili redki obiskovalci. Kasneje so prebili in turistično uredili prehod mimo Orgel v slikovito kapniško Vilinsko dvorano (širina 30-40 m, višina do 30 m), ki so jo nekoč imenovali Podzemeljski vrt in jo krasi Veliki steber, 22 m visok stalagmit. Dno dvorane leži več kot 40 m nižje od vhodnega rova. Na severni strani je manjša niša z nakapanim jezercem, kjer je veliko starih podpisov. Nekdanja in tudi sedanja turistična pot se konča 400 m od vhoda prav v tej dvorani, ki je najlepši in najslikovitejši ohranjeni del jame.

Jamski prostor se obrne proti severu med podornimi bloki v drug del jame, za katerega so značilni manjši prostori, ki le redkokje presežejo širino in višino 10 m. Do konca jame se nato vrstijo kapniške ožine in razširitve. Najnižji del rova, imenovan Fabrisov rov, ni turistično dostopen in ima videz velikanske poševne razpoke, ki se spušča skoraj 60 m globoko. V njem so lepi stalaktiti in helektiti, na dnu pa je več ilovnatih sedimentov, kar kaže na to, da se je tod nekoč dvigovala in spuščala ujeta kraška voda. Nadmorska višina rova je 237 m.