Tudi letos
je potekalo tradicionalno "Prijateljsko srečanje jamarjev treh
dežel" Slovenije-Posočja-Koroške. Udeležilo se ga je veliko število
jamarjev in sicer okrog 100 iz kar 26 društev in klubov. Najbolj številčna
so bila slovenska društva (13), sledila so italijanska (11) in avstrijska
(2), obiskal pa nas je tudi predstavnik švicarskih jamarjev.
Celotno dogajanje se je tudi letos pričelo že v petek popoldan, ko so
se pričeli zbirati prvi prišleki - jamarji. Kljub manjšemu številu,
je dan minil hitro ob vpisovanju in postavljanju šotorov. Noč je minila
mirno.
V soboto se je zbralo še več jamarjev. Druščina je postajala vedno bolj
vesela in po 9 uri zjutraj se je zgodil tudi pozdravni govor predsednika
Jordana Guština. Sledil je pozdrav predstavnika občine Sežana g. Božo
Dragana, ki je hkrati tudi direktor Zavoda za šport Sežana. Za uvodnim
pozdravom je pobudnik ustanovitve srečanja, g.Stanko Kosič, pozdravil
vse prisotne in jim zaželel veliko sreče. Svoje pozdrave so prenesli
še: predsednik regionalne italijanske jamarske organizacije iz Furlanije
(Federazione del FVG) in predstavnik avstrijskih jamarjev Stefan Moorhaus.
Ob koncu vseh pozdravov je predsednik lanskoletnih organizatorjev srečanja
v Avstriji, Karl Tortschanoff, predal knjigo srečanj, ki jo mora organizator
obdržati eno leto do naslednje predaje. Srečanje prijateljev treh dežel
je bilo tako tudi uradno odprto.
Tekom dneva so se udeleženci srečanja lahko prijavili na številne ekskurzije.
Med njimi so bile tri jame; Lipiška jama, Škamprlova jama in Jama v
Partu pri Ogradi, na voljo pa je bila tudi površinska ekskurzija po
Ludvikovi učni poti. Poskrbljeno pa je bilo tudi za tiste z manj kondicije
oz. volje po plazenju in hoju po dežju... organiziran je bil ogled Vilenice,
ki se je nahajala le par korakov stran.
Ob 16 uri je, na plesišču pred jamo Vilenica, potekala okrogla miza
na temo: Predstavitev delovanja jamarskih organizacij Slovenije-Italije-Avstrije.
Suhoparnost takih dogodkov razblinila godba na pihala, ki je bila za
navdih dogodkom, ki so sledili.
Kot je že v navadi, tudi tokrat ni manjkalo spretnostnih iger, ki so
bile tokrat še posebej jamarsko obarvane, saj je bil postavljen pravi
mali rov, katerega je bilo treba premagati po vseh štirih. Seveda šele
po tem, ko si se spretno rešil štrika. Ker pa na mladih svet stoji,
in ker ni bilo nobenega dovolj korajžnega, so tudi to igro otvorili
najmlajši in dosegali čudovite rezultate. Prav gotovo je bil ravno to
razlog/izziv za malo starejše. Nihče se noče postarat. Vsa čast gre
Kraškim leopardom, saj so zmagali v vseh kategorijah. Kapo (čelado?)
dol.
Ko je večina jamarjev že pospala pa se je začelo tisto pravo. Zaigrala
je harmonika, zabobnela so tolkala. Vino je teklo v litrih... Rajalo
se je do zgodnjih jutranjih ur...
V nedeljo se je srečanje počasi nagibalo h koncu. Nekateri so se že
v jutranjih urah odpravljali proti domovom, drugi so se odpravljali
šele spat. Proti popoldnevu je tako vztrajala le še peščica jamarjev.
Kmalu so sledili še zadnji pozdravi in stiski rok, mogoče je potekla
tudi kakšna solzica. Kdo bi vedel. Toda razlogov za žalost ni veliko,
saj se ponovno srečamo naslednje leto in sicer v Italiji.
