Delovni tabor - Grofovi hribi 1998
Raziskovalni tabor - Vilenica 1997
Od 25.4. - 11.5.2008 smo se člani Jamarskega društva Sežana potepali po južni in osrednji Španiji. V Španijo smo se odpravili predvsem zato, da bi se ponovno srečali s tamkajšnjimi jamarji, ki so leto poprej bili naši gostje v Sloveniji ter seveda da bi si ogledali lepote te, nam do takrat še nepoznane, dežele.
ČLANKI IZ ŠPANSKIH ČASOPISOV: LANZA in LA TRIBUNA DE CIUDAD REAL.
Jamarska odprava Jamarskega društva Sežana - Makedonija 2005, je bila od 29.07.-15.08.2005 z namenom, da spoznamo posebnosti jam in lepot Makedonije. Odpotovali smo z dvema voziloma - terenski in osebni. Zaradi slabih cest smo si morali v Skopju izposoditi terenski avto. Z našimi vozili smo opravili 2.300 km in 5.000 km.
ČLANKI IZ: PRIMORSKEGA DNEVNIKA, PRIMORSKIH NOVIC IN MAKEDONSKEGA ČASOPISA VREME
Od 1. - 18. 8. 2003 se nas je 8 jamarjev članov Jamarskega društva Sežana potepalo po bolgarskem in srbskem podzemlju. V času 18 dni smo si ogledali več kot 26 turističnih in neturističnih jam, 9 unesco znamenitosti ter druge bolgarske posebnosti vključno s Črnim morjem. Potovali smo z dvema osebnima avtomobiloma in prevozili več kot 5000km.
4 člani odprave so se par dni zadržali tudi v Srbiji, kjer je tiste dni potekal mednarodni jamarski tabor.
Jamarski treking Slovaška 99 je potekal od 31. 7. - 11. 8. 1999. V 12 dneh smo si udeleženci ogledali številne turistične jame (Jaskyna Driny, Harmanecka jaskyna, Demanovska jaskyna slobody, Demanovska ladova jaskyna, Važecka jaskyna, Belianska jaskyna, Dobšinska ladova jaskyna, Ochtinska aragonitna jaskyna, Jasovska jaskyna, Gombasecka jaskyna in Jaskyna Domica) ter nekaj neturističnih (neturistični del Jaskyne Slobody in Jaskyna mrtvych netopierov). Poleg naravnih znamenitosti smo si ogledali še številne kulturne spomenike (Vlkolinec, številne gradove, med njimi Spyski hrad) ter speleološki muzej v Liptovskem Mikulašu. Pot nas je zanesla tudi na Poljsko, kjer smo si ogledali rudnik soli Wieliczka in Madžarsko, kjer smo se prepustili lepotam jame Baradla.
Na poti dolgi 3600 km je na nas skrbno pazil Jaka Jakofčič. Izneveril se nam je le enkrat, ko je skupaj z Valič Benjaminom pobegnil v toplice, nas pa prepustil na milost in nemilost dolgočasnega madžarskega mesteca. Imeli pa smo tudi srečo, saj smo lahko na Balatonu opazovali popoln sončni mrk.
Jamarji smo se odločili za ponoven obisk Črnelskega brezna s ciljem jamo očistiti vsakršnih smeti, ki so tam ostali po reševanju iz leta 1990. Odprava je bila bolje organizirana kot prejšnja, saj se je krog interesentov povečal tudi na druga jamarska društva v Sloveniji. K odpravi so poleg JD Sežana in DZRJ Postojna pristopili še JK Železničar, DZRJ Domžale, DZRJ Bled in JDDR Ajdovščina.
Kljub dobri organiziranosti pa se je v jami 9. 8. pripetila nesreča. Na globini 600 m si je jamar iz DZRJ Bled poškodoval nogo in aktivirati je bilo potrebno Jamarsko reševalno službo. Reševanje je potekalo hitro, saj je bil poškodovanec 9 ur po poškodbi že strokovno oskrbljen. Sam dvig je trajal 16 ur. V reševanje je bilo vključenih 32 članov JRS, 10 jamarjev, poveljnik CZ Bovec, helikopter SV in centri za obveščanje.
DELOVNI TABOR - GROFOVI HRIBI 1998
Od 16. - 19. 7. 1998 je na Grofovih hribih potekal delovni tabor, katerega namen je bil izdelava in popravilo stopnic v jami, ureditev poti do jame ter čiščenje zasutih delov na koncu jame.
Sodelovali so jamarji iz JD Sežana in JDDR Ajdovščina.
Odprava v brezno globoko 1198 m je potekala od 27. - 31. 8. 1997. Udeležilo se je je 11 jamarjev iz JD Sežana ter 3 iz DZRJ Postojna. Namen je bil doseči dno na globini - 1198 m. Žal se to ni nikoli zgodilo. Na drugem bivaku (- 1010 m) so člani odprave zaslišali povečano bobnenje slapov in malo kasneje ugotovili, da se je nivo vode v jami dvignil za 1,5 m in da vrnitev na površje ni možna. Šele čez 12 ur je nivo vode toliko upadel, da so lahko upali na srečno vrnitev na površje. V razmerah, kjer temperatura zraka ni presegala 3 stopinj Celzija so bredli ledeno vodo in premagovali slapove, ki so padali v brezna. Zadnji član odprave se je srečno vrnil na površje 30. 8. ob 4h zjutraj.
RAZISKOVALNI TABOR - VILENICA 1997
Od 6. - 10. avgusta 1997 je v Vilenici potekal petdnevni raziskovalni tabor. Njegov namen je bil predvsem raziskovanje v jami Vilenica, ki je zajemalo plezanje kaminov ter merjenje novih in starih delov jame. Istočasno so potekale tudi raziskave v bližnji Jakofčičevi jami in Gustinčičevem dihalniku.
Na taboru so poleg domačih jamarjev sodelovali še jamarji iz Jamarskega društva Danilo Remškar iz Ajdovščine ter Jamarskega društva Kraški krti iz Doberdoba; skupaj 31 jamarjev.
23. 8. - 1. 9. 1996; obiščimo deželo vojaka Švejka in testirajmo češko "pivičko". V 10 dneh si je 12 članov našega društva ogledalo jame Moravskega in Češkega krasa ter se preizkušalo v pivskih sposobnostih.
Jamarji so si na Češkem ogledali 15 jam, med njimi najglobljo udornico Macocha in vodno jamo 13C ter druge naravne in kulturne znamenitosti. Z odpravo so se utrdile vezi med sežanskimi jamarji in jamarji s Češke.
MEDNARODNI JAMARSKI TABOR - VILENICA 1995
Tabor je trajal od 5. - 13. 8. 1995. V tem času so si jamarji iz drugih držav lahko ogledali kar 20 različih jam, ki prestavljajo značilnosti slovenskega krasa. Udeleženci so prihajali večinoma iz Madžarske, nekaj je bilo tudi slovenskih in slovaških jamarjev. Tabor je organiziralo JD Sežana, katerega člani so tudi skrbeli za vodenje in varne obiske jam.
Jamarski tabor sta sponzorirali kar dve občini; sežanska in komenska ter podjetja Editel, Kraški Zidar, Lidija d.o.o., HIT Casino Nova Gorica, Damen d.o.o., Marmor d.o.o., Bar Metuljček in Emona obala Koper PE Sežana.
Na poti proti romunsko - madžarski meji si je osem članska odprava ogledala še nekatera znana romunska mesta - Hunedoara (obiskali so grad iz 14. stoletja), Alba Iulia (v tem mestu je muzej Transilvanije), Deva in Arad.
Poleg romunije so si člani odprave ogledali tudi jamo Pal voli na Madžarskem.
16. 7. - 1. 8. 1993 je potekala prva slovenska odprava na Portugalsko v kateri je sodelovalo 10 članov Jamarskega društva Sežana in Ajdovščina.V tem času so obiskali 16 pomembnejših jam, ki se nahajajo v osrčju portugalskega krasa.
Med raziskovanji v novem rovu jame Algar de Maradinha je Viktor Saksida odkril okostje neznane živali ter fosilne ostanke ptic z rdečim kljunom.
Člani odprave so si v času od 24. 7. - 1. 8. 1992 ogledali 17 jam na območju Madžarske, prebivali pa so v treh taborih - v Pustamarotu v pogorju Gerecze, v Pal Volgyju ter v naravnem parku Antelek.
Ena največjih
znamenitosti Madžarske so jame geotermalnega nastanka in delujoči gejzir
Maklar v bližini mesta Egek. Jamarji so si ogledali tudi eno najlepših
madžarskih jam Rakatzi Barlang, ki je v rudniškem rovu. Dolga je 120 m,
globoka pa 70 m. Nad njo je, pod vrhom hriba, še jama Foldvary Aladar,
ki je bila včasih zalita z vodo.
Odprava je potekala po ozemlju današnje Ukrajine, kjer so si udeleženci ogledali jame v sadri, med katerimi Mlinki (dolga 22 km), Ozernaja peščera (dolga 122 km), Kristalnaja peščera (dolga 22 km) in Optimističkaja peščera (najdaljša evropska jama - 200 km). Pot so nato nadaljevali po Slovaški, kjer so si ogledali Demanovski sistem, Važecko jaskyno, Dobšinsko ladovo jaskyno, Ochtinsko aragonitno jaskyno in Bystriansko jaskyno. Pot domov je vodila preko Madžarske.
V 16. dneh (3. - 19. 8. 1990) so udeleženci odprave prevozili 6000 km, si ogledali 4 jame v Ukrajini in 7 na Slovaškem.
