BREZNO V STRŠINKNI DOLINI
 
Človečke ribice na Krasu pri Orleku - Raziskovanje z dne 18.07.2004

Dne 18.7.2004 sva se Gombač Marko in Berčič Gorazd spustila v Brezno v Stršinkni dolini blizu Orleka 340 m globoko. Cilj raziskovanja je bilo odkrivanje novih delov vodnega toka v 340 m globoki jami. Za raziskovanje vodnega toka sva potrebovala napihljiv čoln. Raziskovanje se je začelo na sipini, kjer smo na zadnji akciji odnehali, zaradi visoke vode. Vodna gladina reke in jezera se je spustila za cela 2m v primerjavi z zadnjo akcijo. Najprej sva si ogledala jezero v dostopni dvorani dimenzij cca 25*70m višine do 50 m in ugotovila, da prav v tej dvorani vodni tok ponikne v sifon. Nadaljevala sva z veslanjem proti vodnem toku. Velika dvorana se je začela spuščati in struga reke ožiti. Globina vodnega toka se je na prehodu iz dvorane v pritočni rov gibala nekje okoli 40 cm, tako da je bilo veslanje, zaradi hitrega toka oteženo.
V dostopni dvorani se na brežinah nahajajo velike sipine prekrite z mivko višine do cca 15 m, ter razne naplavine s plastiko in podobnimi stvarmi.

V nadaljevanju se nama je vodni rov začel nižati in se spustil na višino priblizno 40 cm, kjer sva se z veliko težavo prebila naprej. Vožnja s čolnom je postala še nevarnejša, ko se je rov še zožil na širino cca 1.5 m z ostrimi robovi kot noži. Po približno 70 m veslanja v ozkih rovih smo prišli v veliko dvorano cca 50*70m in višine prek 50m.

V tej dvorani se je voda pretakala pod skalami, zato je bilo potrebno čoln prenašati ročno. Že od daleč je bilo slišati močno bučanje in pomislila sva na morebitni slap, na kar sva pozneje ugotovila, da je slišati bučanje vode, ki priteka iz pritočnega jezera in se pretaka pod stenami. Prav v tej dvorani je bilo na stenah vidnih več možnih prehodov v zgornje etaže, za kar bi potrebovala dodatno opremo. Ogromna dvorana se zaključi s spustom stropa na višino 2m in se nadaljuje s pritočnim jezerom. Prav v tem jezeru se vodni tok razcepi na dva dela, eden teče v smer našega prihoda, drugi manjši pa se pretaka po manjšem rovu med stenami in brzicami v povsem drugo smer. Po približno 20 m se rov zapre in voda ponikne med stenami.

Raziskovanje sva nato nadaljevala po vodnem toku v naslednjo dvorano, kjer sva ugotovila, da se nama dvorana cca 30*50 na koncu zoži in nadaljevanje zaradi previsoke vode konča. Prav tu obstaja možnost nadaljevanja ob nižjem vodnem toku oz. vodostaju.

Naše raziskovanje je tako potekalo v treh ločenih dvoranah in bo še zanimivejše v nizkem vodostaju. V vseh dvoranah so bile vidne človeške ribice. V vseh dvoranah so bile sipine na levi strani gledano proti vodnemu toku. Pojavlja se tudi vprašanje pretoka vode v več smeri glede na višino vodostaja. V stranskih rovih oz.rokavih, kjer voda stoji, je bilo kar nekaj pen in nesnage. Videla sva tudi naplavine cca 1.5 m dolge hlodovine lesa. Zanimivo bo raziskovanje kaminov dvoran, kjer pritekajo manjši pritoki in morebitno povezavo z zgornjimi etažami. Raziskovanje je možno le ob nizkem vodostaju zaradi nizkih prehodov. Po težavnem raziskovanju novih delov v dolžini cca 300m sva se odpravila na površje.

* tekst Marko Gombač in Gorazd Berčič
* foto Gorazd Berčič