Brezno v Stršinkni dolini
 
KOPANJE BREZNA V STRŠINKNI DOLINI
Vse se je začelo leta 1997, po obilnih padavinah. Takrat smo z večjim zanimanjem začeli iskati številne dihalnike. Poleg že znanega dihalnika Kanjaduce, smo dobili še številne druge, med katerimi je največje zanimanje vzbudil dihalnik v Čičarjevi dolini pri kraju Orlek. Še isto leto smo ga odkopali do globine 2,5 metra.

Leta 1998 se je nadaljeval strojni izkop, vendar so bila dela, zaradi pomanjkanja zanimanja, delovne sile in vsestranskih vsipov materiala, kmalu prekinjena.

Leta 2000 smo se, po prehodnem sestanku raziskovanja, soglasno odločili nadaljevati z deli. Decembra 2000 smo ponovno bili v Orleku. Strojno smo povečali izkop, za preprečitev ponovnega vsipanja materiala pa smo stene opažali z borovino. Dosežena globina ni presegala 4 metre.

Dela so se nadaljevala skoraj vsako nedeljo, tako da smo do 2. septembra naslednjega leta dosegli globino 19 metrov. S pomočjo dvigala smo do takrat izvlekili prek 130 kubičnih metrov materiala in na dnu našli majhno špranjo, ki je vodila v ozko, 15-metrsko brezno.

V naslednjih tednih se je deževje povečalo. Iz razpoke na dnu brezna je zavel močan prepih.

 

Samo raziskovanje na globini 34 metrov smo nato prekinili. Šele 16. oktobra smo prekopali 2 metra ožine in naleteli na stransko brezno, katerega vertikala meri 100 metrov. Samo brezno se nato nadaljuje, s poševnim rovom in manjšimi stopnjastimi brezni, še nadaljnjih 30 metrov, kjer se konča. Celotna globina jame je 145m. V jami nato ni bilo opaziti večjih prepihov.
Na prepih smo naleteli šele letos (leto 2002), vendar je bilo njegov izvor težko točno določiti. Zato še vedno čakamo na visok vodostaj reke Reke, ki bo povečal moč prepihov in s katerim bomo tudi mi lahko končno dobili nadaljevanje te jame... če seveda kje obstaja. Mi smo optimisti.
Po skoraj enoletni "suši", smo se 12. avgust 2002, zaradi obilnih padavin in močnega pihanja, v JD Sežani odpravili iskat nadaljevanje v Brezno v Stršinkni dolini. Po dvournem iskanju smo dobili tri možnosti za nadaljevanje in sicer na globini 140m, 100m in 70m. Prepih je spremljalo še močno bučanje iz špranj.
 

25. avgusta 2002 je bil odkrid prehod v novo brezno, kateremu smo ocenili globino najmanj 50 metrov. Resnica je bila še lepša...

 

27. avgusta 2002 se nam je dokončno nasmehnila sreča. Nove raziskave v Breznu v Stršinkni dolini so nas privedle do brezna, globokega 90 metrov. Dno je prekrito z gruščem in se navidezno konča. Kaj se res nahaja spodaj nam bodo povedali šele naslednji prepihi.

 
 

Nova globina brezna je 228 metrov, kar pomeni, da smo že na nivoju, kjer Reka občasno lahko poplavlja podzemne rove.

 

Leto 2003 je bilo, vsaj kar se prepihov tiče, bolj skopo. Zaradi tega pa se raziskave vseeno niso ustavile. Še vedno se je iskalo prehode v višjem kaminu, razmišljalo pa se je tudi o kopanju v breznu na globini 228m. Ne eno ne drugo početje pa ni prineslo pričakovanih sadov. Poleg tega pa je grozilo, da se bo prvo, izkopano brezno sesulo zaradi dotrajanosti opaža z lesom.

 

30. novembra 2003 se je končno poskrbelo tudi za utrjevanje opaža vhodnega brezno. Dela so potekala več nedelj, dokončna sanacija pa bo najverjetneje opravljena šele v letu 2004.
30. decembera 2003 je zaradi večjih padavin reka Reka dovolj narasla da smo lahko začutili prepih v Stršinkni jami. Okoli 13h sta se Gombač Marko in Čok Slavko odločila da izsledita prepih v jami (prepiha ni bilo skoraj eno leto zaradi skromnih padavin). Po spustu v jamo sta ugotovila da prihaja pihanje iz zgornje etaže jame. V zgornji etaži je velika dvorana kjer smo poleti pustili opremljene dve smeri, kateri bi bili možni za nadaljevanje. V eni smeri je bilo čutiti prepih in nadaljevala sta prosto v prehodno ožino. Iz ožine se je odprla zasigana dvorana katera se je nadaljevala 10m v višino. V naslednji dvorani se je odprla zasigana jama s prečudovitimi kapniki in sigastimi tvorbami. Po prehodu 30m dvorane se jima je odprlo brezno, kamen je samo žvižgal; po njuni oceni več kot 100m globoko. Zaradi premajhne količine opreme, ki sta jo imela s sabo, sta se morala tu obrniti. Raziskave so preložene na prve dni novega leta.
4. januarja 2004 je bila vBreznu v Stršinkni dolini blizu Orleka organizirana delovna akcija, katera je bila razdeljena na dva dela: sanacija vhodnega dela brezna in raziskovanje v jami. V zgornjem delu brezna so utrjevali železne profile kateri bodo podlaga za betonsko ploščo, ki bo nosila zgornji šaht 4,5m globine.V enem mesecu in pol je to že 5 delovna akcija pri kateri utrjujemo zgornji del brezna z železnimi profili.
Raziskovanje v jami je potekalo od zgornje etaže kjer smo zadnjič dobili nadaljevanje v dvorani na -70m kjer smo opremili novo odkrito brezno globine okoli 160m. V jami nas je spremljal prepih; zaradi upada vode je vleklo noter v jamo. Brezno se v spodnjem delu odpira v ogromno dvorano, ki je precej blatna in se položno spušča 40m globoko. V dvorano priteka manša količina vode katera se izgubi pod steno.V spodnji dvorani je zaslediti plastično nesnago iz katere domnevamo da dvorano zalije voda in sicer reka Reka.
Raziskovanje smo nadaljevali v spodnji dvorani v kateri smo prosto preplezali 5m v višino in odpre se blatni rov. Blatni rov se začne spuščati 15m v globino in se nadaljuje s položnim spustom. Na tem delu se je zaradi pomanjkanja opreme zaključilo raziskovanje in odpravili smo se proti površju. V blatnem rovu je bilo čutiti prepih iz katerega sklepamo da je smer prava. Na dnu jame smo dosegli globino okoli 280m in nas čaka še zadnjih globinskih 50m do struge reke!
Raziskovanje se bo nadaljevalov v prihodnjih tednih.
V soboto 10.1.2004 so se trije jamarji JD Sežana ( Čok Slavko, Berčič Gorazd in Gombač Marko) odpravili raziskovat v Brezno v Stršinkni dolini. Raziskovanje so nadaljevali tam, kjer so končali prejšnji teden; v blatnem rovu na globini -275m. Blatni rov je dolžine 60m in se spusti na globino -317m kjer se odpre velika dvorana, nato pa sledi zadnji spust do vodnega toka na globini približno -340 m. Voda teče v dvorani širine okoli 40m, sama dolžina dvorane ali struge reke pa zaradi prevelikega vodostaja vode ni znana. Dvorana se zaključuje z ravnimi stenami do vode, sipine je bilo le za pristanek ob vodi. Raziskave vodnega toka se bodo nadaljevale v sušnem obdobju z nizkim vodostajem.
SANJE SEŽANSKIH JAMARJEV SO POSTALE RESNIČNOST!
 

Po prvotnem navdušenju ob odkritju podzemne Reke, so se dela v Breznu v Stršinkni dolini nadaljevala.

Marca 2004 se je začela sanacija vhodnega brezna. V 13 delovnih akcijah se je vhodno brezno zabetoniralo in opremilo z lestvami. Sanacija je bila zaključena 6. junija 2004. Vhodno, 15m brezno je bilo sanirano v obliki 1x1m betonskega jaška, okolica je bila povrnjena v prvotno stanje.

Dne 18.7.2004 se je spet raziskovalo v novih delih vodnega kanala na globini približno 340 m. Raziskovanje se je začelo na sipini, kjer se je na zadnji akciji odnehalo, zaradi visoke vode. Vodna gladina reke in jezera se je spustila za cela 2m v primerjavi z zadnjo akcijo. Najprej se je ogledalo jezero v dostopni dvorani dimenzij cca 25*70m in višine do 50 m. Prav v tej dvorani vodni tok ponikne v sifon. Proti vodnemu toku se dvorana začne spuščati in struga reke ožiti.
V dostopni dvorani se na brežinah nahajajo velike sipine prekrite z mivko višine do cca 15 m, ter razne naplavine s plastiko in podobnimi stvarmi.

V nadaljevanju se je vodni rov začel nižati in se spustil na višino približno 40 cm in širino cca 1.5 m z ostrimi robovi kot noži. Po približno 70 m veslanja v ozkih rovih se je prišlo v veliko dvorano cca 50*70m in višine prek 50m.

V tej dvorani se voda pretakala pod skalami. Prav v tej dvorani je bilo na stenah vidnih več možnih prehodov v zgornje etaže. Ogromna dvorana se zaključi s spustom stropa na višino 2m in se nadaljuje s pritočnim jezerom. V tem jezeru se vodni tok razcepi na dva dela, eden teče v smeri našega prihoda, drugi manjši pa se pretaka po manjšem rovu med stenami in brzicami v povsem drugo smer. Po približno 20 m se rov zapre in voda ponikne med stenami.

V vseh dvoranah so bile človeške ribice. V stranskih rovih oz. rokavih, kjer voda stoji, je bilo kar nekaj pene in nesnage.

27.03.2005 se je v sodelovanju z Inštitutom za raziskovanje krasa, ZRC SAZU, v Breznu v Stršinkni dolini montiralo merilec nihanja višine vode in temperature, v zgornjih delih pa se je izmerilo odcepni rov ter napeljalo vox žico od meandra do vrha notranjega brezna.

 
V letu 2006 v sklopu Interreg projekta, v katerem društvo sodeluje kot partner s Parkom Škocjanske jame, se v Jami 1 v Kanjaducah ter v Breznu v Stršinkni dolini, meri vodostaj ob visokih vodah.
26. maja 2006 smo jamarji Jamarskega društva Sežana in delavci Krasinoxa postavili boljša in ustreznejša vrata na vhodu Brezna v Stršinkni dolini.
24.6.2006, se je nadaljevalo z deli v Breznu v Stršinkni dolini. Glavni namen akcije je bilo opremiti meander na -140m, razopremiti brezno do globine -228m ter preopremiti kamin na globini -140m. 25.6. pa se je nadaljevalo z raziskovanjem vodnih rovov. Najprej se je v tretji dvorani preplezalo kamin cca 15m, ki se je z breznom vrnil nazaj v isto dvorano. Nadaljevalo se je v drugi dvorani, kjer voda teče pod kamnitimi bloki. Preplezalo se je kamin cca. 30 m visoko in se po strmem pobočju povzpelo še dodatnih 20m. Na vrhu se odpre dvorana obdana z blatom in mivko. Nadaljevalo se je po blatnem rovu in prišlo do širokega brezna globokega cca 30m, kjer se je raziskovanje zaradi pomankanja opreme končalo.

29.7. se je nadaljevalo z raziskovanjem vodnih rovov v Breznu v Stršinkni dolini. Zaradi visoke vode raziskave niso bile tako uspešne, kot smo želeli.

 
Skica Brezna v Stršinkni dolini
Kronologija kopanja v Breznu v Stršinkni dolini
Nadalnje delovne akcije in raziskovanja